V osrčju Čičarije, na stožčatem griču, na nadmorski višini 830 metrov, se nahajajo ostanki srednjeveškega gradu. Zaradi strateškega pomena so ga poimenovali "ključ Istre".
Danes ostanki razkrivajo sledi slavne preteklosti gradu, morda celo rimske postaje, borov gozd pa pokriva teren, na katerem je bila nekoč prazgodovinska naselbina. Črna zemlja pod ruševinami gradu in gost iglasti gozd skrivata marsikaj iz življenja prazgodovinskih prebivalcev. Okrog leta 1000 je Rašpor zaradi svojega strateškega položaja dobil pomen v frankovski dobi, v 13. stoletju pa je Rašpor tudi postal sedež kapitanije, vojaškega poveljstva, s katerim so Benečani zagotoviljali varnost celotni Istri. Leta 1511 je bil beneški rektor preseljen v Buzet, grad pa je bil prepuščen zobu časa. Na tem najdišču še niso bila izvedena arheološka izkopavanja. Ostanki pozno srednjeveške in renesančne lončarije so bili leta 2005 prepeljani v Arheološki muzej Istre v Pulju. Njihova analiza kaže na likovno-dekorativne sloge delavskih središč Padske nižine v 15. in 16. stoletju.
